Krompirja ne jem, ker vsebuje solanin – strup, ki se nalaga v jetrih. To isto snov vsebujejo vsi razhudniki – tudi paprika, paradižnik, tobak, jajčevci. Kaj več o tem, si lahko preberete v moji tretji knjigi, ki nosi naslov: Odkrivajmo stare modrosti. Če ne jem krompirja, potem je vedno dobrodošla kakšna alternativa brez solanina. Ponavadi sem namesto tega uporabljala taro, sladek krompir, hokaido bučo, tapioko ali yam – variacije na škrob. Par dni nazaj sem med drugimi gomolji dobila v dar tudi oco - oxalis tuberosa in pa korenino yacona, oba pridelana v okolici Ljubljane. Oca Botanično spada oca med deteljo, kar se vidi tudi po njenih listih. Okus ima rahlo kiselkast – verjetno zaradi velike vsebnosti vitamina C. Vsebuje kar nekaj železa, kalcija... Ker sem najprej hotela poskusiti njen prvobitni okus, sem jo kar skuhala. Okus je imela kot krompir, če ga začiniš z malo limone. Potem sem naredila [...]

O sladkorju in naravnih sladilih sem že pisala. Na mojih delavnicah me o tem neprenehoma sprašujejo, jaz pa v tej smeri še kar naprej raziskujem in pridobivam svoje lastne izkušnje. Kdo je že rekel, da je en gram prakse vreden toliko, kot ena tona teorije? Danes vas ne bom utrujala s teorijo. No mogoče čisto malo in samo toliko, kot se mi zdi potrebno. Človeška bitja niso vedno uživala sladkor, sploh pa ne tako koncentriranega in v takšnih količinah. Če pogledamo Evropo, so sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese v večji količini začeli uporabljati šele konec 19. stoletja. Še prej so ga zaradi visoke cene uporabljali le redko, pa še to v glavnem samo bogatejši. Sama uporabljam samo naravna sladila, kot so različne vrste sladov (pšenični, ječmenov, koruzni...), ksilitol (brezovo sladilo), kokosov sladkor, stevio, yacoon. Več o sladilih si lahko preberete v moji drugi knjigi. Letos poleti sem doživela [...]

V četrtek 13.11,2014 sem bila povabljena na okroglo mizo o prehrani otrok v šolah in vrtcih. Poleg mene so bili gostje še Matjaž Kološa, Dare Korbar, Marjetka Založnik, Anamarija Slabe, Peter Rajšek, Neja Samar Brenčič, Franci Hočevar. Vsi prisotni smo tako ali drugače povezani s prehrano otrok in se trudimo vsak na svojem področju, da bi bila prehrana otrok boljša. O tem ni bilo dvoma. Tako otroci dobijo vegetarijansko ali vegansko hrano, hrana je velikokrat pripravljena iz ekoloških sestavin, trudimo se otrokom približati zelenjavo in sadje, izobraziti kuharje, starše, otroke...Na okrogli mizi smo bili tisti, ki nismo in nikoli ne bomo vrgli puške v koruzo, kar se tiče boljše prehrane otrok. Čeprav se stvari počasi premikajo, se premikajo in problem ni v nas. Problem je v tistih, ki jih na okrogli mizi ni bilo in jim je malo mar za otroke. To so starši, ki jim je vseeno, kaj dobijo [...]

Sama se s sladkorjem „ukvarjam“ že kar nekaj let. Belega in rjavega sladkorja že vrsto let sploh ne jem. Do sedaj sem jedi sladkala s sladi, javorjevim sirupom in včasih tudi s fruktozo in agavinim sirupom. Ker sem par let nazaj začela dobivati fizične reakcije na fruktozo in agavo (po zaužitju se mi je vrtelo v glavi), sem se poglobila tudi v ta dva sladila in poskušala ugotoviti, kaj pravijo o njiju najnovejše znanstvene raziskave, kaj pišejo zdravniki in nutricionisti. Pri tem mojem „iskanju resnice“ med raznimi članki in knjigami ter ločevanju semen od plevela, mi je prišla v roke zanimiva in zelo dobra knjiga o sladkorju, ki je dopolnila moj mozaik. (Suicide by sugar; Appleton, Jacobs). Sladkor je prisoten v naši prehrani šele dobrih 100 let. V Evropi ga do križarskih vojn skorajda niso uporabljali - predvsem zaradi cene - za slabe pol kilograma sladkorja je bilo treba odšteti [...]

Tokrat sem imela predstavitev knjige v Črnomlju. Razdalja slabih 100 km iz Ljubljane se zdi daleč, sploh zato, ker je treba že po 30 kilometrih zapeljati iz avtoceste na regionalno, dokaj vijugasto cesto. Mogoče daleč tudi zato, ker v primerjavi z Ljubljano tam (še) ni nobene ekološke trgovine. Moram povedati, da sem bila vseeno prijetno presenečena nad odzivom. Predavanje je bilo dovolj dobro obiskano - z eno razliko. Tokrat so bile na predavanju same ženske, razen ene moške izjeme, pa še ta se je pripeljala od drugod. V šali bi lahko rekla, da imajo v Beli krajini matriarhat in funkcionirajo tako, da ženska podpira »tri vogle pr hiši«. Mogoče pa moških enostavno ta tema ne zanima, ker se ukvarjajo z drugimi bolj pomembnimi temami, za hrano pa poskrbijo ženske. Kakorkoli že, ker se ženske doma večinoma ukvarjamo z nakupom in pripravo hrane so moje besede padle na plodna tla. Po [...]

V okviru projekta kuhajmo eko v javnih ustanovah smo tokrat kuhali z učenci šestega in sedmega razreda osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli. Pripravili smo dve vrsti solate, proso z blitvo in šparglji ter čokoladne veganske mufine z jagodami. Recept za proso je tukaj, za vege mufine pa najdete kar nekaj receptov v mojih knjigah. PROSO Z BLITVO IN ŠPARGLJI 1 kg prosa 40 dag blitve ½ kg špargljev 5 strokov česna sol voda olje Proso daš kuhati skupaj s soljo in vodo (razmerje 1:2). Ko zavre, ga vreš 5 minut in potem odstaviš. Česen olupiš in sesekljaš in posebej prepražiš v ponvi na olju , dodaš na drobno sesekljano blitvo in jo pražiš do mehkega. Šparglje na drobno sesekljaš in pražiš z malo olja v drugi ponvi. Kuhano vse skupaj pomešaš in po potrebi dosoliš. Sicer sem pa ponovno ugotovila, da imajo otroci najraje sladice – najraje jih pojedo [...]

V četrtek 21. 3. 2013 sem v okviru projekta Kuhajmo eko v javnih ustanovah, ki ga organizira Biodar (zveza ekoloških kmetov Slovenije) imela kuharski tečaj za učence na osnovni šoli Artiče. Od takrat, ko sem začela z izobraževanjem kuharjev v javnih ustanovah (to je kakšnih 8 let nazaj), pa do danes, se je zadeva premaknila z mrtve točke. Takrat sem imela izobraževanje za kuharje in vodje prehrane na primorskem. Učili smo se pripravljanja zdravih eko sladic – brez belega sladkorja, brez bele moke...Ko sem jih po koncu tečaja vprašala, koliko od tega bodo lahko uporabili v šolah in vrtcih, so mi odkrito priznali da skoraj nič, ker se morajo javljati na javne razpise in kupovati najcenejše surovine, ki so na razpolago. Takrat se mi je zadeva zdela precej nenavadna, vendar nisem obupala. Imela sem prav. Zadeva se je premaknila z mrtve točke - mogoče bolj počasi, kot sem pričakovala. Nekako [...]

Presno prehranjevanje spremljam že od samih začetkov. Pri nas se je praktično začelo takrat, ko je izšla knjiga: Proč s kuhinjskim loncem. Moram reči, da me ideja, da bi bila samo na nekuhani hrani ni nikoli preveč pritegnila. Sploh, če sem razmišljala o tem, da si pozimi ne bi mogla skuhati ene dobre miso juhe ali pa slastne jote. Sem pa vseskozi spremljala, kaj se dogaja v tej smeri – pri nas in po svetu. Skozi leta sem si ustvarila mnenje, da surova hrana ja, vendar tudi kuhana; vse seveda v okviru veganskega načina prehranjevanja. Kar se mene tiče pojem ogromno svežega sadja in zelenjave, tudi smoothije si pripravljam redno, poleti presne juhe, pa še kaj. Kar me moti pri pri presnojedcih je dejstvo, da pojedo prevelike količine oreščkov. Sama jih pojem v zmernih količinah, včasih tudi nič. Moje telo že ve, kaj potrebuje in kaj ne. Oreščki so v [...]