Fermentirane izdelke uporabljam že kar nekaj časa. Prva stvar, ki sem jo čisto sama fermentirala  je bil veganski jogurt. To je bilo  na začetku mojega rastinskega prehranjevanja, ko se veganski jogurti niso dobili na vsakem koraku, Doma smo seveda fermentirali kislo zelje v kar velikem lesenem sodu in ga potem jedli celo zimo.

Nekaj časa nazaj sva z možem začela peči fermentiran kruh takšen in drugačen – pirin, ržen, brezglutenski. Potem se je moja peka razširila tudi na pite, potice… predvsem zato, ker včasih dobim impulz ali idejo in hočem stvar poskusiti takoj, kvasa in podobnih sredstev za vzhajanje pa nimam vedno v hladilniku ali pri roki. Droži pa tako ali tako imam, ker se neprestano peče kruh z njimi.

Kot se zame spodobi sem preštudirala cel internet, pa kar nekaj knjig, vendar so se mi zdeli vsi postopki predolgi. Preveč časa, preveč prelaganja (pa nočem biti nespoštljiva do vseh tistih avtorjev, ki to priporočajo), vendar to ni zame. Zato sva z možem začela eksperimentirati. Moj mož ima tisto dobro lastnost, ko se meni pojavi nova ideja, da bi naredila drugače kot ostali, me pri tem podpre. Čeprav se mi tisti trenutek še sanja ne kako bom stvar izpeljala.

Pri fermentaciji imam to srečo, da je moj Miha mikrobiolog in mi lahko točno pove, kaj se da in kaj ne, da še enkrat ne odkrivam Amerike.  To pomeni, da mi točno razloži, kakšno temperaturo potrebujem, približno koliko časa bi določena stvar trajala, vmes mi pa še vse znanstveno razloži in postreže z latinskimi imeni, kar je mi je neznansko všeč. No in potem nekaj skupaj skombinirava – jaz poznam sestavine, on znanstveno osnovo.

Kar se tiče fermentiranega testa nama je bistveno uspelo skrajšati postopke. Kruh, pite, potice odlično ratujejo in so precej hitro narejene, postopek pa sploh ni zapleten.

Seveda sva se lotila tudi veganskih sirov. Najprej iz indijcev, tako kot to delajo vsi. Potem iz mandljev, pa iz drugih oreščkov, čičerke….. za določene sire že imava recepture in postopke, za določene še ne. Treba je dobiti pravo teksturo, pa okus… vem, da je to dolgotrajen postopek in da bova na koncu prišla do zadovoljivega rezultata. Včasih stvari trajajo.  Jaz pa nikoli ne obupam. Sploh če me na koncu poti čaka okusen rezultat.

 

Comments

comments