Krompirja ne jem, ker vsebuje solanin – strup, ki se nalaga v jetrih. To isto snov vsebujejo vsi razhudniki – tudi paprika, paradižnik, tobak, jajčevci. Kaj več o tem, si lahko preberete v moji tretji knjigi, ki nosi naslov: Odkrivajmo stare modrosti.

Če ne jem krompirja, potem je vedno dobrodošla kakšna alternativa brez solanina. Ponavadi sem namesto tega uporabljala taro, sladek krompir, hokaido bučo, tapioko ali yam – variacije na škrob. Par dni nazaj sem med drugimi gomolji dobila v dar tudi oco – oxalis tuberosa in pa korenino yacona, oba pridelana v okolici Ljubljane.

Oca

Botanično spada oca med deteljo, kar se vidi tudi po njenih listih. Okus ima rahlo kiselkast – verjetno zaradi velike vsebnosti vitamina C. Vsebuje kar nekaj železa, kalcija…

Ker sem najprej hotela poskusiti njen prvobitni okus, sem jo kar skuhala. Okus je imela kot krompir, če ga začiniš z malo limone.

Potem sem naredila mešano solato iz radiča, zelene solate, kuhanega fižola in kuhane oke. Zelo dobro.

Yacon

Yacon je botanično sorodnik topinamburja in sončnice, saj ima prav takšen cvet in lahko zraste do 2 metra visoko. Vsebuje skoraj vse esencialne minerale in vitamine – železo, kalcij, A,B,C …

Tudi yacon sem pripravila v solati, vendar sem tokrat vzela surov gomolj. Nekaj sem ga snedla že samega, ker je hudo dobrega okusa. Tekstura je takšna, kot da bi jedla npr. surovo repo ali pa yicamo, samo da je okus malce sladkast. Še boljše kot korenček. Yacon sem kar svež naribala na solato. Njami vam rečem.

Comments

comments