Ob začetku novega leta se vedno ozrem nazaj v staro leto, predvsem v dogodke, ki so me tako ali drugače razveselili. Drobna zadovoljstva me namreč ženejo naprej, v nova raziskovanja in odkritja. Če drobnih zadovoljstev ne bi bilo, potem bi se vse težke stvari, vso vloženo delo in energija, vse neprespane ure…. združili in obviseli nad mojo glavo.

Najboljši vetrovi, ki vso to težko meglo razpihajo so drobni pozitivni odzivi, dogodki in pozitivne spremembe pri ljudeh, ki jim prinesejo zdravje in energijo. Teh je bilo v lanskem letu kar nekaj. Pa to niso samo vse prodane knjige, ki so romale v roke ljudi, ki jih briga kaj jedo, vsa moja svetovanja, ki so naletela na odprta ušesa, vse moje kulinarične delavnice, ki so se tako ali drugače dotaknile ljudi….

Dotaknejo se me osebne zgodbe ljudi, ki so pri sebi premaknili gore in naredili nekaj zase: -udeleženka mojih delanvnic, ki je bila na njih že parkrat in sta z možem iz vsejedstva prešla na strogo veganstvo zaradi njegove bolezni; stanje se mu je močno izboljšalo,
  • 90 letna gospa, ki se je pod stara leta lotila rastlinske prehrane, ker je zašla v slepo ulico; sedaj se počuti odlično, izgleda vitalno, na zadnji kontroli krvi je imela odlično krvno sliko,
  • udeleženka delavnic, ki je izgubila s to vrsto prehrane več kot dvajset kilogramov, nima več holesterola in nasploh se počuti odlično,
  • vsi tisti, ki so po moji tretji izdani knjigi prenehali uživati kofein..
Pa je takih zgodb kar nekaj. Vsaka nosi trpljenje in lučko. Te drobne svetle lučke so tiste, ki nas podpirajo in ženejo naprej. Ko z njimi konec leta okrasimo svojo navidezno osebno smrečico, zasvetijo in nam dajo novo moč za naslednje leto. Saj samo to je resnično in navdihujoče.

Comments

comments