Sama se s sladkorjem „ukvarjam“ že kar nekaj let. Belega in rjavega sladkorja že vrsto let sploh ne jem. Do sedaj sem jedi sladkala s sladi, javorjevim sirupom in včasih tudi s fruktozo in agavinim sirupom. Ker sem par let nazaj začela dobivati fizične reakcije na fruktozo in agavo (po zaužitju se mi je vrtelo v glavi), sem se poglobila tudi v ta dva sladila in poskušala ugotoviti, kaj pravijo o njiju najnovejše znanstvene raziskave, kaj pišejo zdravniki in nutricionisti. Pri tem mojem „iskanju resnice“ med raznimi članki in knjigami ter ločevanju semen od plevela, mi je prišla v roke zanimiva in zelo dobra knjiga o sladkorju, ki je dopolnila moj mozaik. (Suicide by sugar; Appleton, Jacobs).

Sladkor je prisoten v naši prehrani šele dobrih 100 let. V Evropi ga do križarskih vojn skorajda niso uporabljali – predvsem zaradi cene – za slabe pol kilograma sladkorja je bilo treba odšteti celoletno plačo navadnega delavca. Šele konec 19. stoletja je cena toliko padla, da so ga začeli množično uporabljati.

Danes je sladkor nekaj običajnega. Skoraj nobeden se več ne sprašuje, ali je zdrav ali ni, je v večini živil, ki se prodajajo v klasičnih trgovinah. Dodajajo ga predelani hrani, tudi, če je osnovno živilo samo po sebi že sladko. Škoda je samo to, da smo pozabili, kakšen okus ima hrana v resnici, pa tudi telo na ta način ne more izkoristiti vseh zdravih stvari, ki so v hrani. Poglejmo primer. Čokolada ima veliko antioksidantov in je torej zdrava hrana, vendar v svoji surovi nepredelani obliki. Pri predelavi se določene hranilne snovi izgubijo. Z dodajanjem sladkorja pri predelavi preprečijo,da bi lahko telo uporabilo te zdrave antioksidante, prisotne v surovi nepredelani čokoladi. Poglejmo zakaj.

Minerali v našem telesu morajo biti v ravnovesju, da jih telo lahko uporabi. Ravnovesje dosežejo z določenim razmerjem med njimi, ki je vedno enako. Raziskave kažejo, da ko jemo sladkor, se to ravnovesje poruši. Poglejmo primer. Kalcij in fosfor morata biti v določenem razmerju, za pravilno delovanje telesa. Po zaužitju sladkorja ponavadi nivo fosforja pade, nivo kalcija pa se dvigne. Nastane problem, ker telo kalcija in fosforja v tem razmerju ne prepozna. Več kalcija in manj fosforja pomeni, da je v telesu veliko preveč kalcija, ki ga telo ne more izkoristiti in ga tretira kot toksin. Zato se nabirajo različne naslage kalcija na zobeh, sklepih, očeh, krvnih žilah. Kalcij v telesu torej je, vendar je popolnoma neuporaben.

Ampak saj to že verjetno vse veste in ste prepričani, da sta fruktoza in agavin sirup dobra alternativa belemu sladkorju, pa ne bo ravno držalo. Oba sladila imata majhen glikemični indeks. Glikemični indeks kaže, kako hitro se po zaužitju določenega živila dvigne raven sladkorja v krvi. To pomeni da povzročita zelo neznaten dvig sladkorja v krvi. Agavin sirup in fruktoza sta dve zelo podobni substanci. Agavin sirup sestoji namreč iz 60 – 90 % fruktoze (odvisno od vrste) ter glukoze.

Civiliziran svet je začel svojo odvisnost od sladkorja s sukrozo, ki prihaja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa. Sukroza je sestavljena iz ene molekule glukoze in enemolekule fruktoze. Glukoza in fruktoza sta enostavna sladkorja, ki se v telesu prebavljata različno. Ko pride v telo glukoza, pankreas sprosti inzulin, ki iz krvnega obtoka „odnese“ glukozo ter jo v obliki energije dostavi celicam. Fruktoza se presnavlja v jetrih.

Študije kažejo, da fruktoza pri večini ljudi dviga holesterol in LDL (lipoproteini nizke gostote). Obstaja splošno prepričanje da sta holesterol in LDL povzročitelja srčne bolezni. Fruktoza vpliva tudi na znatno povečanje nivoja trigliceridov (maščobnih kislin) v telesu. Trigliceridi so sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh molekul maščobnih kislin. Na ta način naše telo shranjuje maščobo v telesu. Preveliko količino trigliceridov povezujejo z arteriosklerozo (poapnenje žil) in nevarnost za srčno boleznijo in kapjo. Ljudlje s preveliko količino trigliceridov so debeli.

Včasih so ljudje dobili fruktozo samo iz sadja, danes pa je pojemo in popijemo veliko več, kar vsebuje fruktozo (pijače, deserti, bomboni). Ker sadje vsebuje tudi veliko vlaknin poleg fruktoze, je zdravo, prebavlja se drugače kot čista fruktoza ali agavin sirup.

Fruktoza se v jetrih hitro spremeni v maščobo. Fruktoza povzroči, da inzulinski receptorji izgubijo občutljivost. Posledica je, da se sprošča več inzulina, kot je potrebno za prebavo glukoze.

Fruktozo in sukrozo povezujejo z gubavostjo, poškoduje se namreč kolagen na koži.

Fruktoza ima vpliv na veliko encimov in hormonov v telesu in na odnos med minerali. Kar nekaj različnih študij je pokazalo, da se po vnosu fruktoze močno spremeni razmerje med minerali v telesu. Pri zdravih ljudeh se to razmerje hitro vrne v naravno ravnovesje, pri otrocih, občutljivejših ljudeh in bolnih ljudeh pa to traja več časa.

Raziskava, ki so jo delali na podganah je pokazala, da vnos fruktoze dviga količino kalcija v ledvicah in slabo vpliva na nivo magnezija in fosforja v urinu ter povzroča kisel Ph urina.

Študija, ki so jo naredili na ljudeh, ki so uživali fruktozo, je prav tako pokazala večje izločanje mineralov, predvsem magnezija in železa.

Fruktoza je tudi vzrok slabe prebave bakra. Pomanjkanje bakra je povezano z lomljivimi kostmi, slabokrvnostjo, okvarami na vezivnem tkivu, neplodnostjo, srčno aritmijo in visokim holesterolom.

In nenazadnje fruktoza stimulira prenajedanje in debelost. Če jemo glukozo, se sprošča inzulin in hormon leptin, ki pove telesu, naj neha jesti. Če pojemo fruktozo, se sprošča hormon grelin, ki sporoča telesu, da smo lačni in naj jemo kar naprej.

Če vzamem, vse to v obzir, potem lahko samo zaključim, da sta fruktoza in agava prav tako škodljivi, kot bel namizni sladkor!? Najbolje je seveda jesti sladkor v svoji nepredelani obliki – obliki sadja, jedi pa sladkati s sladi, ki vsebujejo precej vitaminov in mineralov in se prebavijo na ta način, da ne oropajo telo mineralov, ker jih imajo sami dovolj.

Comments

comments