Kakšne dva tedna nazaj sem v restavraciji delala polnjene kruhke, ki sem jih napolnila s sesekljanim porom, korenjem, bučkami in veganskim mehkim sirčkom, ki sem ga pripravila iz tofuja, drobnjaka…. Vse sestavine niso bile ekološke. Kruhki so izpadli zelo podobno, kot doma, s to razliko, da jih doma pečem iz 100 % ekoloških sestavin. Doma imam seveda elekrtično pečico, v restavraciji pa plinsko. Energija plina je tako ali tako boljša kot energija elektrike, zato bi moali biti kruhki – vsaj testo boljše.

Eden kruhek sem poskusila, pa sem ugotovila, kljub skoraj identični pripravi, začimbam, skratka vsemu, da mu manjka tista pika na i v okusu. Pika, ki loči povprečen obrok od dobrega. Sprva mi ni bilo jasno zakaj, saj je priprava zelo podobna, v osnovi bi morali biti celo boljši, vsaj zaradi plinske pečice. Pa ni bilo tako. Ni mi bilo takoj jasno, v čem je problem, potem sem pa le ugotovila, da je pravzaprav problem, če verjamete ali ne, v sestavinah, ki niso bile ekološke. Okus kruhka je bil nekako prazen.

Izkušnja te vrste ni prva, je pa prva takšne vrste, kjer sem pripravljala eno in isto stvar in na koncu dobila zelo različen rezultat.

Zadnjič sva bila z možem na njihovem družinskem vikendu – obirala sva jabolka. Jabolka so bila neškropljena, majhna, ne preveč lepega izgleda in kar se da okusna. Pojedla sem dve in moj želodec je bil popolnoma zadovoljen. Jabolko je res imelo okus.

Ali ste kdaj poskusili lepo rdeče veliko neekološko jabolko, ki je imelo sicer popoln izgled, ampak popolnoma prazen okus. Poješ enega in imaš občutek, da bi lahko pojedel še tri, pa bi bil še vedno lačen.

Verjetno, veste o čem govorim. Sama že vrsto let skoraj izključno jem ekološko hrano in sem pozabila, da ima taka hrana v primerjavi s tradicionalno pridelano hrano bolj poln okus, bolj zadovolji naše burbončice in prej nasiti naš želodec.

To pomeni, če nimaš ekoloških sestavin, se moraš bolj potruditi, da daš hrani boljši okus – dodajaš več začimb, k zelenjavi pripraviš zeliščno omako ipd.

Pa tole moje opažanje ni kar iz trte zvito. Ko sem pri pisanju moje četrte knjige brala strokovne članke o tem, koliko hranilnih sestavin se ohrani v zelenjavi, pripravljeni na različne načine, sem v dveh člankih zasledila, da so uporabili ekološke in neekološke sestavine. V ekološki zelenjavi se je pri enakem načinu priprave ohranilo več hranljivih sestavin.

Pa še en podatek v razmislek. Zakaj pri Gersonovi terapiji vztrajajo na tem, da mora tisti, ki se zdravi, uporabljati izključno ekološke sestavine!? Njihova ugotovitev je, da pri neekoloških sestavinah terapija ni učinkovita.

Saj ne rečem, da je vsa hrana, ki ni ekološka, zanič. Tudi jaz grem kdaj jesti v kakšno vege restavracijo in večinoma je hrana kar dobra. Vem pa tole. Najbolje do sedaj sem jedla v presni restavraciji v Budimpešti. Hrana je bila zelo preprosta, ni je bilo veliko, pa sem se vseeno najedla. Lastnik je poleg restavracije imel posestvo in je večino hrane pridelal sam. Na eko način seveda.

Comments

comments