Zadnjič se je pri nas, v službi zgodil nenavaden dogodek. V vrtcu, v eni od skupin, kjer vedno vse pojedo (brez izjeme, pa naj je proso, ajda ali pa jagodna pita) je šla vzgojiteljica na bolniško približno za dobrih deset dni. Mi, ki pripravljamo hrano za njih tega nismo vedeli, smo pa opazili, da otroci sploh ne jedo toliko – vsaj tretjjino, če ne polovico hrane je ostajalo. Ugotavljali smo, kaj bi lahko bil razlog razlog: manj otrok, ali pa odsotnost glavne vzgojiteljice. Po telefonskem klicu in vprašanju, kaj se dogaja, so nam povedali, da je vzgojiteljica trenutno na bolniški in se predvidoma vrne čez slabih 10 dni. Seveda je sledilo vprašanje, kako smo vedeli.

Naslednjih deset dni smo dajali tej skupini občutno manj hrane, po predpisanih standardih seveda, pa so bile tudi te količine za njih preveč. Prej so namreč precej presegli količine, ki jih navaja standard.

Potem smo se pozanimali, kdaj pride ta dotična vzgojiteljica nazaj, z namenom, da takrat zopet začnemo s starimi, večjimi porcijami. To smo storili in ni treba ugibati, da so pojedli vse.

To lahko vzamemo kot dokaz, da bodo otroci (sploh mlajši) pojedli zdravo hrano, če se jih pravilno motivira. Lahko pa smo še naprej ignorantski in pripisujemo krivdo, da se naši otroci ne prehranjujejo zdravo, nekomu ali nečemu drugemu: prevečim reklamam za sladkarije, pa vplivu okolja, babic in ne vem še čemu. Namen je seveda jasen: sami nismo odgovorni za to, kaj se dogaja z našimi otroci in kako se prehranjujejo, saj nimamo glede tega skoraj nobene moči. Če po pravici povem, mi gredo ob tem, da pri tako pomembnem vprašanju nimam moči, kar dlake pokonci. Vedno ampak res vedno se da kaj narediti, pa četudi se premakne samo en kamenček. Nekje je treba začeti.

Sama kamenčke premikam že kakšnih deset let, pa še nisem obupala. Res, da gre pri nas vse tako zelo počasi, ampak premika pa vseeno se. Nisem ena tistih, ki bi vrgla puško v koruzo. Vem, da je pomembna osveščenost staršev, vzgojiteljev, babic, tet, ravnateljev…. Vem, da je pot velikokrat dolga. Vsakič, ko srečam nekoga, ki zna otroke tako zelo motivirati, pa se mi le zdi, da gremo v pravo smer.

Pa ne mi govorit, da otroci ne marajo jesti zdrave hrane. Saj vemo, da ni nikoli problem v otroku, ampak….

 

 

Comments

comments